Ali je laktozna intoleranca lahko razlog za krhke kosti?

Mleko je del naše prehrane že okoli 8000 let, prav tako je tudi vključeno v uradna prehranska priporočila v mnogih državah po svetu. Mleko in mlečni izdelki veljajo za »idealno živilo«, saj so hranilno zelo bogata.  Ponašajo se z visoko vsebnostjo beljakovin, kalcija, fosforja in drugih mineralov ter vitaminov, med katerimi si prvo mesto vsekakor zasluži vitamin D.

Mlečna živila dnevne potrebe po kalciju pokrijejo kar v 52–65 %, odstotek pa je seveda odvisen tudi od starosti osebe. Obdobje otroštva in adolescence je zelo pomembno, saj je to čas, ko je v telesu mineralizacija kosti največja, saj se takrat kalcij pridobljen iz hrane v telesu najbolj akumulira. Kostna masa se v tem obdobju najbolj poveča. Zagotavljanje razvoja maksimalne kostne gostote v tem obdobju je bistvenega pomena, saj je od tega odvisna trdnost kosti tudi kasneje v odrasli dobi in pri starostnikih. Od 30. do 40. leta starosti se namreč izgrajevanje kosti konča, v naslednjem desetletju pa je ravnovesje remodelacije naklonjeno razgrajevanju kostne mase, kar je še posebno značilno za ženske, kar nakazuje tudi večja obolevnost žensk za osteoporozo.

Nemlečni viri kalcija, kot so mineralna voda, ohrovt, zelena zelenjava, sardele, mandlji in stročnice, v naši prehrani zelo dobrodošli, vendar samo z njimi ne moremo dobiti zadostne dnevne količine kalcija za normalno delovanje telesa. Laktozna intoleranca lahko v veliki meri prispeva k zmanjšanemu vnosu kalcija v telo, saj tako stanje zaradi nezmožnosti prebave mlečnega sladkorja, narekuje izogibanje mleku in njegovim izdelkom. Številne raziskave so ugotovile, da je povezava med vnosom mlečnih izdelkov in tveganji z zlomi kosti pozitivna, vendar razmeroma majhna in odvisna od dejavnikov, ki se nanašajo tudi na populacijo. To dokazujejo tudi študije pri otrocih, ki so se več kot 4 mesece izogibali mlečnim izdelkom. Tudi pri njih je bilo povečano tveganje za nastanek zlomov, to tveganje pa se lahko prenese tudi v odraslo dobo. Mladi odrasli z laktozno intoleranco imajo pomembno zmanjšano maksimalno kostno maso glede na sovrstnike, ki mleko in mlečne izdelke uživajo.

Potrebno se je zavedati, da veliko ljudi, ki ima laktozno intoleranco, prenese do 12 g laktoze. 1 liter mleka vsebuje okoli 50 g laktoze, kar pomeni, da lahko človek z laktozno intoleranco spije tudi do približno 2.5 dl mleka in ne bo imel gastrointestinalnih težav. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da vsi mlečni produkti ne vsebujejo enake količine laktoze, kar pomeni, da bi laktozno intolerantna populacija lahko uživala izdelke, ki vsebujejo mlečnega sladkorja manj. Med te izdelke spadajo trdi siri, skuta, jogurti in drugi fermentirani izdelki, s tem pa bi v prehrano vnesli tudi dovolj kalcija, kar bi pripomoglo k boljši trdnosti naših kosti.

 

Viri:

Abrahamsen, B. in Vestgaard, P. (2018). Lactose avoidance and bone. Maturitas, 109, A1–A2. doi: 10.1016/j.maturitas.2017.11.004

Altınbas, A. (2018). Osteoporosis risk of the subjects with isolated lactase enzyme deficiency. Osteoporosis international, 30(2), 531. doi: 10.1007/s00198-018-4736-x.

An, J., Leeuwenburgh, S., Wolke, J. in Jansen, J. (2016). 4 – Mineralization processes in hard tissue: bone. V C. Aparicio in M. P. Ginebra (ur.), Biomineralization and biomaterials (str. 129–146). Nijmegen: Elsevier. doi: 10.1016/B978-1-78242-338-6.00005-3

Hodges, J., Cao, S., Cladis, D., in Weaver, C. (2019). Lactose intolerance and bone health: the challenge of ensuring adequate calcium intake. Nutrients, 11(4), 718. doi:10.3390/nu11040718

Jereb Pregrad, M. in Siuka, D. (2018). Laktozna intoleranca. V B. Štabuc (ur.), Malabsorbcijski sindromi: prispevek na konferenci, Ljubljana, 15. april 2018 (str. 36–41). Ljubljana: Klinični oddelek za gastroenterologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana. Pridobljeno s http://www.szgh.si/gastroenterolog/Gastroenterolog-letnik22-Suplement1-marec2018.pdf