03. 09. 2020

Kako naj jem dobro in ostanem zdrav?

Barbara Zajc Tekavec, spec. klinične dietetike

 

Ljudem je hrana dragocena. Je vrednota. Njej so posvečene strani v časopisih, na internetu, blogi, TV oddaje … Vsaka družina, vsak posameznik ima svoj pogled na to, kaj je dobro jesti. V smislu, kaj je okusno oz. kaj je zdravo. Vsi pa si moramo priznamo eno: Prehrana današnjega človeka je resnično precej drugačna od prehrane naših prednikov. Boljša? Slabša? To je vprašanje, na katerega skušamo tukaj odgovoriti.

V preteklosti je bila hrana naravna, ne predelana. Lahko trdimo, da je bila pridelana po načelih ekološkega kmetovanja in makrobiotike. Ljudje so bili daljša in krajša obdobja podvrženi tudi pomanjkanju hrane, nekateri celo stradanju. Vendar je človek po vsem svetu, kljub skromni hrani in v obdobjih pomanjkanja, uspel ohraniti svoj genski material. Tako človek kljub daljšemu pomanjkanju hrane ni izumrl. Narava je poskrbela, da so se v obdobjih obilja napolnile energijske zaloge (maščobna masa) in se porabljale v obdobjih pomanjkanja hrane. Starejši se še spomnijo povojnega obdobja v skromnih razmerah, a vendar srečni, da je vojne konec. Mladina, ki je takrat v mestih hodila v šole, se je med poletjem vrnila na podeželje, kjer se je vsaj takrat do sitega najedla. Kaj je takrat pomenilo otroku eno jajce, ki ni šlo na tržnico, ampak na krožnik? Praznik. Maslo je bilo ravno tako namenjeno le za prodajo in samo med prazniki za domačo uporabo. Vsakodnevna hrana so bili žganci, zelje, krompir, repa, koleraba, fižol, občasno mleko, goveje meso za nedeljsko juho. Svinjina pa le pozimi, ko so bile pri kakšni hiši koline in so jih razdali še malo naokoli. Sadje? Poznali so gozdne jagode, borovnice, domača jabolka, hruške, pozimi suho sadje. Sladke dobrote, kot so pehtranova ali ocvirkova potica, pa le za praznike, kot so božič, velika noč, god, poroke.

Pa danes? Bi bili zadovoljni s takšnim obedom? Kako bi pogledali, če bi mama na mizo postavila: kolerabo in krompir v juhi, nezabeljeno zelje in žgance, mlečno kašo brez kakavovega posipa, meso iz goveje juhe namesto ocvrtega piščanca …? Življenje brez čokolad, bombonov, lizik, sladoleda, Nutelle …?

Kljub krizi, ki se nas je dotaknila v začetku leta, stojimo pred polnimi hladilniki in polnimi omarami in se sprašujemo: Kaj bi jedel? Pa saj ni nič uporabnega. Glede prehrane se gotovo ravnamo po trenutnem navdihu. Redko kdo se vpraša, kako je hrana, ki jo ravnokar uživa, pravzaprav nastala, od kod prihaja, koliko plastike je bilo potrebno uporabiti, da je lahko sedaj na krožniku.

Gotovo je nekaj: dandanes zaužijemo v hrani (če preračunamo energijo, ki jo dobimo iz 100 g živila) mnogo več energije kot nekoč. In kakšna je poraba te energije? Enaka kot nekoč? Ali hodimo peš v službo, v šolo? Ali delamo ročno na poljih, v tovarnah? Se otroci prosto lovijo po dvoriščih, gozdu, plezajo na drevesa in zvečer pridejo domov rdečih lic, povečerjajo kos črnega kruha in mleko ter padejo v posteljo, še preden gredo kokoške spat? Morda bi se še našla kakšna vasica v Sloveniji, kjer smejo otroci brez načrtovanih aktivnosti prosto preživljati popoldneve v naravi. Čedalje večji delež otrok, žal, svoj prosti čas zaseda pred velikimi in malimi ekrani z intenzivnimi impulzi, barvami, zvoki, od katerih se težko odklopijo sami in jih počasi zasvojijo.

Ko torej pregledamo vnos in porabo energije, postane očitno, da so stvari obrnjene na glavo. S hrano zaužijemo mnogo več energije, kot jo uspemo s telesno aktivnostjo porabiti. Ali lahko kaj storimo? Nam lahko kdo pri tem pomaga, svetuje?

Povsod okoli nas se govori o gibanju, o zdravi hrani, zajtrkovanju, izogibanju sladkim pijačam, sladki in mastni hrani … In kako naj vse to vključimo v svoj vsakdan? Kako naj se izognemo vsem dobrotam tega sveta? Kajti na vsakem koraku se nam ponujajo. Res, težko je. Vemo pa, da je potrebno ukrepati. V šoli, pri zdravniku, v medijih govorijo o tem, da lahko celo zbolimo, če ničesar ne spremenimo. Sladkorna bolezen tipa 2, povišan krvni tlak, zamašene žile, zamaščena jetra, hormonske spremembe … Saj še nič ne čutimo, pravijo pa, da pridejo počasi, se pritihotapijo, vendar z vso resnostjo in gotovostjo. Te bolezni niso kot angina, za katero dobiš zdravilo in mine v nekaj tednih. Za njih ni niti cepiva niti zdravila. Le blaženje posledic z zdravili, terapijami, ki vodijo do slabše kakovosti že tako krajšega življenje. Huda sladkorna bolezen lahko privede tudi do tega, da ti odrežejo prst. In polno zdravil vsak dan, obiski zdravnikov, strah pred poslabšanjem bolezni, dieta ipd. Ojoj, in kje je moja svoboda?

Zato se odloči, da je čas za spremembo zdaj, ko tvoje telo raste, se oblikuje. V tem obdobju se uspešno učiš novih stvari, pridobivaš veščine … Gotovo je potrebno spremeniti način življenja. Spopasti se moraš z veliko področji, kot so prehrana, gibanje, razporeditev aktivnosti v dnevu, svoj odnos do samega sebe, ljudi, ki jih imaš rad itd.

Torej spoštovani starši, dragi otrok, ljubi mladostnik! Z veseljem vam ponudimo pomoč in podporo. V našem centru delujemo na vseh področjih, ki jih želite urediti. Preko različnih aktivnosti vas vodimo, da osvojite želena področja in utrdite vam že znana. Nato vas spremljamo in spodbujamo, da vztrajate na začrtani poti. Zagotovo vas čaka čudovita prihodnost. Zdravja in vsega dobrega vam želimo, ekipa CZBO.

 

Priporočamo vam naslednje povezave:

Ali nam sladkor lahko škodi (youtube): https://www.youtube.com/watch?v=BsLlcicinRk

Lahko jem (recepti): https://rak-ms.si/pages/lahko-jem.php

Lahko jem (video kuharski recepti): https://rak-ms.si/pages/kuhajmo.php

Veš kaj ješ (aplikacija tudi na telefonu): https://veskajjes.si/

Nacionalni portal o prehrani: https://www.prehrana.si/

Spoznaj prehrano: https://www.spoznajprehrano.com/