Moj otrok ne govori
Barbara Berkovič, mag. prof. logop. in surdoped.
Razlogov, zakaj otrok ne govori je lahko več. Na sam razvoj govora namreč vplivajo različni dejavniki, ki jih lahko razdelimo na notranje in zunanje. Kot notranje prepoznavamo psihološke in fiziološke razloge. Fiziološki so na primer splošne motorične sposobnosti, pojavnost raznih odstopanj na nivoju govoril, sluh, vid, kognitivne spodobnosti, koncentracija in pozornost. Zunanji dejavniki pa so socialni in sociološki – torej kakovost družinskega okolja, sociodemografske značilnosti družine in drugo. Odstopanje na kateremkoli od teh dejavnikov lahko privede do odsotnosti govora ali kasnitve v njegovem razvoju.
Pri razvoju govora najprej govorimo o predjezikovni fazi, v kateri novorojenček in kasneje dojenček zaznava govor in ga pričenja razumeti (razumevanje govora nastopi prej kot uporaba). V tem obdobju je ključnega pomena komunikacija med otrokom in odraslo osebo. V prvih treh mesecih dojenček rajši posluša človeški glas kot druge glasove, izraža se z jokom in oglašanjem z dolgimi samoglasniki. Od četrtega meseca dalje vedno pogosteje imitira glasove in pričenja tvoriti zloge (soglasnik – samoglasnik ali obratno), kar imenujemo bebljanje. Med šestim in sedmim mesecem pričenja tvoriti daljše verige ponovljenih zlogov. Od šestega meseca dojenček za namen komunikacije uporablja geste (sežejo proti predmetu, gesta kazanja s prstom).
Med dvanajstim in dvajsetim mesecem se pojavi prva polnopomenska beseda in s tem malček preide iz predjezikovne v jezikovno fazo. Kot prvo polnopomensko besedo jo prepoznamo takrat, ko jo uporablja spontano, vedno za isto dejavnost, predmet ali osebo in ko besedo prepozna odrasla oseba, ki z malčkom komunicira v različnih situacijah. Do drugega leta starosti otrok uporablja 50 besed in je tako v večini primerov pripravljen na prehod k tvorjenju dvobesednih fraz. Od drugega do petega, šestega leta starosti se govor hitro razvija in pri vstopu v šolo je pričakovano, da otroci razumejo vsa sporočila odraslih in uporabljajo govor na način, da ga razumejo drugi.
V primeru, da otrok kasni na kateremkoli od prej omenjenih mejnikov svetujemo, da o tem spregovorite z izbranim pediatrom, ki vas bo po potrebi napotil k logopedu. V priponki pa najdete nekaj nasvetov, na kakšen način lahko spodbujate jezikovni razvoj otrok, ki komunicirajo brez besed.
Nasveti kako spodbujati jezikovni razvoj otrok, ki komunicirajo brez besed
Literatura:
Marjanovič Umek, L. in Fekonja, U. (2004). Govorni razvoj dojenčka in malčka. V Marjanovič Umek L. in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 215-231). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L., Kranjc, S., in Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje. Domžale: Izolit.
Otto, B. (2014). Language development in early childhood education. Fourth edition. Boston [etc.]: Pearson.