Psihosocialni vidiki prekomerne telesne teže in debelosti v otroštvu in mladostništvu
Lejla Košmrlj, mag. psih.
Prekomerna telesna teža (indeks telesne mase je nad 85. percentilom za starost in spol) in debelost (indeks telesne mase je nad 95. percentilom za starost in spol) predstavljata dejavnika tveganja za razvoj številnih bolezni in zdravstvenih zapletov, 1 na kar strokovnjaki že dlje časa opozarjajo. V zadnjem času se vse več pozornosti namenja tudi psihosocialnim vidikom prekomerne telesne teže in debelosti,2 saj postaja vse bolj jasno, da sta prekomerna telesna teža in debelost povezani z raznolikimi psihosocialnimi težavami, kot npr. negativno samopodobo, depresijo in anksioznostjo, motnjami hranjenja, doživljanjem stresa in nenazadnje z nižjo kakovostjo življenja.3 Povezave med prekomerno telesno težo oziroma debelostjo in težavami na psihosocialnem področju pa niso enosmerne. Posamezni psihosocialni vidiki odigrajo pomembno vlogo tako pri nastanku kot tudi pri vzdrževanju prekomerne telesne teže oziroma debelosti, prekomerna telesna teža in debelost pa lahko vplivata na razvoj psihosocialnih težav in težav na področju duševnega zdravja.
Psihološke značilnosti otroka in njegovega družinskega okolja, ki prispevajo k razvoju debelosti
Čeprav nas običajno zanimajo psihološke posledice prekomerne telesne teže in debelosti, pa ne gre zanemariti, da že nekatere psihološke in osebnostne značilnosti otroka prispevajo k samemu razvoju prekomerne telesne teže. Izkaže se, da kažejo višje tveganje za debelost v otroštvu, mladostništvu in celo kasneje v odrasli dobi tisti otroci, ki so bolj labilni in impulzivni v čustvovanju, imajo slabše zmožnosti samoregulacije ter otroci z vedenjskimi težavami.4,5
Prav tako k prekomerni telesni teži oziroma debelosti v otroštvu pomembno doprinesejo stresorji, ki so lahko zelo raznovrstni – od ločitve staršev, zbadanja s strani vrstnikov, doživljanja različnih oblik nasilja,6 pa do domačega okolja s premalo doslednosti, postavljanja meja in nadzora.7 Ena izmed razlag, zakaj so otroci, ki so izpostavljeni višji stopnji stresa, pogosteje debeli je, da pogosteje (prekomerno) uživajo hrano z namenom tolažbe in samopomirjanja (t.i. »čustveno hranjenje«),8 česar posledica je lahko debelost.
Pri otrocih s prekomerno telesno težo večkrat opazimo tudi druge neustrezne in škodljive prehranjevalne navade in vedenja kot sta kompulzivno prenajedanje (ponavljajoče hranjenje, ki se mu posameznik ne more upreti) in sindrom nočnega hranjenja.9 Otrok oziroma mladostnik se lahko znajde v začaranem krogu – taka vedenja doprinesejo k prekomerni telesni teži, kasneje pa ta vedenja vztrajajo zaradi težav povezanih s telesno težo (npr. tesnobo, občutki krivde, negativno samopodobo) in služijo kot samopomiritev ter tako vzdržujejo prekomerno telesno težo.8 V primeru, da ne prekinemo teh vzorcev, predstavljajo take navade in vedenja (poleg drugih dejavnikov, kot npr. nizka samopodoba) tveganje za razvoj motenj hranjenja v kasnejših razvojnih obdobjih. Prav tako je posluževanje neprimernih diet pogosto povezano s pomanjkljivim vnosom pomembnih hranil in posledično s simptomi duševnih motenj, kot so npr. prekomerna utrujenost, tesnoba, depresivnost in mentalna upočasnjenost.10
Možne negativne posledice debelosti na duševno zdravje in psihosocialno prilagojenost posameznika
K negativnim posledicam na področju duševnega zdravja, samopodobe in socialnih odnosov prekomerno težkih posameznikov pomembno doprinesejo določeni socialni in družbeni dejavniki. Otroci in mladostniki s prekomerno telesno težo so v družbi še vedno zelo stigmatizirani. Pogosto so na račun prekomerne telesne teže deležni stereotipov in pristranskega negativnega presojanja s strani vrstnikov, učiteljev in staršev.11 Posebno zaskrbljujoči so podatki o visoki stopnji nasilja, ki so ga ti otroci in mladostniki deležni.12 V primerjavi z otroki in mladostniki s primerno telesno težo je tako pri tistih s prekomerno telesno težo kot tudi debelostjo, povišano tveganje za doživljanje fizičnega nasilja (brcanje, pretepanje), verbalnega nasilja (zbadanje, žaljenje, poniževanje),12,13 odnosnega nasilja (izločanje iz skupine, izogibanje osebi, izmišljevanje stvari o osebi) in spletnega nasilja.12 Izkaže se tudi, da imajo ti otroci manj kakovostne odnose s svojimi vrstniki, izkazujejo slabšo psihosocialno prilagojenost (se slabše prilagajajo svojemu okolju in njegovih zahtevam pri sledenju svojim ciljem) in so bolj pogosto socialno izolirani kot njihovi vrstniki s primerno telesno težo.14
Samopodoba
Že zelo zgodaj v otroštvu in kasneje v mladostništvu ima debelost skupaj z omenjenimi dejavniki (stigmatizacija, težave v vrstniških odnosih) negativen vpliv na posameznikovo doživljanje sebe, na njegovo samovrednotenje in zadovoljstvo s svojim zunanjim videzom. V različnih raziskavah se je izkazalo, da imajo ti otroci in mladostniki nižjo samopodobo od svojih vrstnikov.15,16 Nižja pa ni zgolj njihova telesna samopodoba (bolj negativno doživljanje in odnos do lastnega telesa, nižje zadovoljstvo s svojim zunanjim videzom), temveč tudi akademska (bolj negativno zaznavanje svojih spretnosti in sposobnosti za učenje) in socialna (pogostejša občutja nepriljubljenosti med vrstniki, zaznavanje več prepirov z drugimi). Tveganje za nižjo samopodobo zaradi prekomerne telesne teže narašča s starostjo. Najbolj kritično je obdobje mladostništva, ko so za posameznika še posebej pomembni odnosi z vrstniki, oblikovanje lastne identitete in nenazadnje zunanji izgled.17 S prekomerno telesno težo so še posebej obremenjena dekleta, kar nekateri raziskovalci pojasnjujejo s tem, da so socialni in vrstniški pritiski po določenem zunanjem izgledu (vitkost, urejenost) v naši družbi še posebej močni za dekleta. Ti pritiski pa lahko doprinesejo k razvoju prej omenjenih nezdravih prehranskih vedenj, motenj hranjenja in negativne samopodobe.18
Zanimiv in pomemben se zdi podatek, da so otroci, katerih starši jih dojemajo kot pretežke in jim podajajo opazke glede njihove telesne teže, manj zadovoljni s svojim izgledom, kot enako težki otroci, ki teh opazk in komentarjev s strani staršev niso deležni.17 Bolj ugodno samopodobo imajo tudi tisti posamezniki s prekomerno telesno težo, ki imajo višje učne dosežke, so vključeni v skupinske športe, v njihovih družinah je mogoče opaziti pozitivno družinsko komunikacijo in povezanost med družinskimi člani. Prav tko ima ugoden vpliv na posameznikovo samopodobo tudi dosledno postavljanje meja otrokom s strani staršev in zaznavanje staršev kot odzivnih.16
Čustvene in vedenjske težave ter duševne motnje
Prekomerna telesna teža vpliva tudi na razvoj čustvenih in vedenjskih težav, ki so lahko prisotne tudi že pred prekomerno telesno težo in tako predstavljajo enega izmed vzrokov za razvoj prekomerne telesne teže. Nekatere študije kažejo, da so depresivni simptomi bolj pogosti pri debelih mladostnikih, kot pri tistih s primerno telesno težo.19 Prav tako naj bi debelost povišala tveganje za depresijo v kasnejših življenjskih obdobjih.20 Pogostost depresije je najvišja med tistimi posamezniki s prekomerno telesno težo, ki kažejo manj ustrezne vzorce prehranjevanja, posebno pri posameznikih, ki se prenajedajo.21 K razvoju depresije prispevajo tudi drugi psihosocialni dejavniki, kot so ponotranjeni na težo vezani negativni stereotipi,22 zaznana nizka samoučinkovitost v povezavi s telesno težo,23 negativna telesna samopodoba24 in druge težave povezane s prekomerno telesno težo, npr. težave v prijateljskih odnosih25 in zbadanje s strani vrstnikov26. Zaskrbljujoči so tudi podatki o samomorilnih mislih in poskusih samomora, ki so pogostejši pri debelih mladostnikih,27 posebej tistih z izkušnjami zbadanja.28
Kakovost življenja
Na dolgi rok imata prekomerna telesna teža in debelost vpliv na nižjo kakovost posameznikovega življenja – na telesno-gibalno zmogljivost, duševno zdravje, socialno udejstvovanje, funkcioniranje v šoli in na splošno zdravje.29 Izmed 34 člankov o raziskavah na to temo le trije izmed njih niso poročali o nižji kakovosti življenja med mladimi z debelostjo. Ponovno se je izkazalo, da k nižji kakovosti življenja ne prispeva zgolj debelost, pač pa tudi dejavniki, ki so z njo povezani, npr. nizka samopodoba, doživljanje nasilja, bolečine, kakovost zaužite hrane in fizična aktivnost.30
Če povzamemo …
Prekomerna telesna teža in debelost sta povezani z raznolikimi psihosocialnimi težavami, povezava pa je obojestranska in kompleksna. To ne pomeni, da vsi otroci in mladostniki s prekomerno telesno težo izkazujejo tudi težave na področju duševnega zdravja in psihosocialne prilagojenosti, vendar pa nas različne raziskave na to temo in izkušnje iz prakse opozarjajo na to, da je pri obravnavi posameznika nujno vzeti v obzir tudi ta vidik. Pomembno je, da delujemo preventivno (preko različnih programov), da zgodaj prepoznamo prekomerno težke otroke in mladostnike, ki kažejo težave tudi na psihosocialnem področju ter te težave čimbolj zgodaj naslovimo. Le na ta način lahko uspešno in celovito zdravimo bolezen in preprečujemo razvoj ali poglabljanje psihosocialnih težav mladih s prekomerno telesno težo.
Viri:
1 Chu, D.-T., Minh Nguyet, N. T., Dinh, T. C., Thai Lien, N. V., Nguyen, K.-H., Nhu Ngoc, V. T. … Pham, V.-H. (2018). An update on physical health and economic consequences of overweight and obesity. Diabetes & Metabolic Syndrome: Clinical Research & Reviews. Pridobljeno s https://core.ac.uk/download/pdf/185509614.pdf
2 Wang, S., Sun, Q., Zhai, L., Bai, Y., Wei, W., in Jia, L. (2019). The prevalence of depression and anxiety symptoms among overweight/obese and non-overweight/non-obese children/adolescents in China: a systematic review and meta-analysis. International Journal of Environmental Research and Public Health, 16(3), 340.
3 Russell-Mayhew, S., McVey, G., Bardick, A. in Ireland, A. (2012). Mental health, wellness, and childhood overweight/obesity. Journal of Obesity, 2012, 1–9.
4 Francis, L. A. in Susman, E. J. (2009). Self-regulation and rapid weight gain in children from age 3 to 12 Years. Archives of Pediatrics and Adolescent Medicine, 163(4), 297–302.
5 Sgrenci, A. E. in Faith, M. S. (2011). Psychosocial aspects of childhood obesity. V L. A. Moreno, I. Pigeot, in W. Ahrens (ur.), Epidemiology of Obesity in Children and Adolescents: Prevalence and Etiology (str. 419–429). New York: Springer.
6 Puhl, R.M. in Latner, J.D. (2007). Stigma, obesity, and the health of the nation’s children. Psychological Bulletin, 133(4), 557–580.
7 Whitaker, R. C., Phillips, S. M., Orzol, S. M. in Burdette, H. L. (2007). The association between maltreatment and obesity among preschool children. Child Abuse & Neglect, 31(11-12), 1187–1199.
8 Nieman, P. in LeBlanc, C. M. A. (2012). Canadian Paediatric Society, Healthy Active Living and Sports Medicine Committee, Psychosocial aspects of child and adolescent obesity. Paediatrics & Child Health, 17(4), 205–206.
9 Chu, D. T., Nguyet, N. T. M., Nga, V. T., Lien, N. V. T., Vo, D. D., Lien, N., … in Van To, T. (2019). An update on obesity: mental consequences and psychological interventions. Diabetes & Metabolic Syndrome: Clinical Research & Reviews, 13(1), 155–160.
10 Cena, H., Stanford, F.C., Ochner, L., Fonte, M.L., Biino, G., De Giuseppe, R., idr. (2017). Association of a history of childhood-onset obesity and dieting with eating disorders. Eating Disorder, 25, 216–229.
11 Puhl, R. M. in Brownell, K. D. (2003). Psychological origins of obesity stigma: Toward changing a powerful and pervasive bias. Obesity Reviews, 4, 213–227.
12 Waasdorp, T. E., Mehari, K. in Bradshaw, C. P. (2018). Obese and overweight youth: Risk for experiencing bullying, victimization and internalizing symptoms. American Journal of Orthopsychiatry, 88(4), 483–491.
13 Morales, D. X., Prieto, N., Grineski, S. E. in Collins, T. W. (2018). Race/ethnicity, obesity, and the risk of being verbally bullied: a national multilevel study. Journal of Racial and Ethnic Health Disparities, 6, 245–253.
14 Strauss, R. S. in Pollack, H. A. (2003). Social marginalization of overweight children. Archives of Pediatric & Adolescent Medicine, 157, 746–752.
15 Franklin, J., Denyer, G., Steinbeck, K. S., Caterson, I. D. in Hill, A. J. (2006). Obesity and risk of low self-esteem: a statewide survey of Australian children. PEDIATRICS, 118(6), 2481–2487.
16 McClure, A. C., Tanski, S. E., Kingsbury, J., Gerrard, M. in Sargent, J. D. (2010). Characteristics associated with low self-esteem among US adolescents. Academic Pediatrics, 10(4), 238–244.
17 Danielsen, Y. S., Stormark, K. M., Nordhus, I. H., Mæhle, M., Sand, L., Ekornås, B. in Pallesen, S. (2012). Factors associated with low self-esteem in children with overweight. Obesity Facts, 5(5), 722–733.
18 Sagar, R. in Gupta, T. (2018). Psychological aspects of obesity in children and adolescents. The Indian Journal of Pediatrics, 85(7), 554–559.
19 Goldfield, G. S., Moore, C., Henderson, K., Buchholz, A., Obeid, N. in Flament, M. F. (2010). Body dissatisfaction, dietary restraint, depression, and weight status in adolescents. Journal of School Health, 80, 186–192.
20 Atlantis, E. in Baker, M. (2008). Obesity effects on depression: systematic review of epidemiological studies. International Journal of Obesity, 32(6), 881–891.
21 Grucza, R. A., Przybeck, T. R. in Cloninger, C. R. (2007). Prevalence and correlates of binge eating disorder in a community sample. Comprehensive Psychiatry, 48, 124–131.
22 Puhl, R. M., Moss-Racusin, C. A. in Schwartz, M. B. (2007). Internalization of weight bias: implications for binge eating and emotional wellbeing. Obesity (Silver Spring), 15, 19–23.
23 Linde, J. A., Jeffery, R. W., Levy, R. L., Sherwood, N. E., Utter, J., Pronk, N.P. in Boyle, R. G. (2004). Binge eating disorder, weight control self-efficacy, and depression in overweight men and women. International Journal of Obesity and Related Metabolic Disorders, 28, 418–425.
24 Friedman, K. E., Reichmann, S. K., Costanzo, P. R. in Musante, G. J. (2002). Body image partially mediates the relationship between obesity and psychological distress. Obesity Research, 10, 33–41.
25 Zeller, M. H., Reiter-Purtill, J. in Ramey, C. (2008). Negative peer perceptions of obese children in the classroom environment. Obesity (Silver Spring, Md), 16, 755–762.
26 Madowitz, J., Knatz, S., Maginot, T., Crow, S. J. in Boutelle, K. N. (2012). Teasing, depression and unhealthy weight control behaviour in obese children. Pediatric obesity, 7, 446–452.
27 Eaton, D. K., Lowry, R., Brener, N. D., Galuska, D. A. in Crosby, A. E. (2005). Associations of body mass index and perceived weight with suicide ideation and suicide attempts among US high school students. Archives of Pediatrics & Adolescent Medicine, 159(6), 513–519.
28 Eisenberg, M. E., Neumark-Sztainer, D. in Story, M. (2003). Associations of weight-based teasing and emotional well-being among adolescents. Archives of Pediatrics & Adolescent Medicine, 157(8), 733–738.
29 Larsson, U., Karlsson, J. in Sullivan, M. (2002). Impact of overweight and obesity on health-related quality of life—a Swedish population study. International Journal of Obesity, 26(3), 417–424.
30 Buttitta, M., Iliescu, C., Rousseau, A. in Guerrien, A. (2013). Quality of life in overweight and obese children and adolescents: a literature review. Quality of Life Research, 23(4), 1117–1139.